Naravoslovni dan – Škocjanske jame

Letos smo ponovno obiskali Rakov Škocjan. Na začetku poti smo bili mnenja, da se ne bomo naučili ničesar novega, saj smo Škocjanske jame obiskali že pred dvema letoma. Kmalu smo ugotovili, da se motimo. Kljub slabemu vremenu so nas prevzele posebnosti in naravna lepota krasa.

Zanimivost obiska
Škocjanske jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Rakov Škocjan je ime dobil po cerkvi sv. Kancijana, pa tudi po reki Raki, ki teče po dolini. Ko reka Rak ponikne, se prikaže pod različnimi imeni, tudi kot Ljubljanica.
Kraške jame so iz apnenca, ki ga voda raztaplja. Na tak način nastanejo tvorbe – kapniki: stalagmiti, stalaktiti, zavese, cevčice in ponvice.
Škocjanske jame so že zelo dolgo raziskovana naravna znamenitost. V jamah je konstantna temperature in popolna tema. To ustreza redkim živalskim vrstam. Stalni živalski prebivalci jam (npr. človeška ribica) nimajo temnega pigmenta in imajo pokrnele oči. Če bi ljudje živeli v popolni temi, bi že v nekaj generacijah najverjetneje zgubili pigment.

Potek obiska
Najprej smo z vodičem obiskali Mali naravni most. Potem smo odšli do Velikega naravnega mostu. Sledila je malica. Potem smo si ogledali, kako voda raztaplja različne kamnine. Odšli smo do Tkalca jame, ki jo je prvi opisal Valvasor. Potem smo si ogledali zanimiv pojav – Kraško oko. Odpravili smo se do avtobusa, kjer smo rešili učne liste in se odpravili nazaj na Dobrovo.

Anja Šerbec, 8. B