Enodnevna strokovna ekskurzija Avstrijska Koroška
Za učence, ki se učijo nemščino kot izbirni predmet v šestem in sedmem razredu, sem v mesecu juniju organizirala ter izvedla enodnevno strokovno ekskurzijo na Avstrijsko Koroško.
V soboto, 2. 6., smo se v zelo zgodnjih jutranjih urah podali na pot proti Avstrijski Koroški. Pridružili so se nam učenci OŠ Rodica. Ob zanimivi razlagi o geografskih značilnostih ter o alpskem svetu sosednje države Avstrije ter njenih zveznih deželah, nam je pot hitro minila. Veselili smo se toplega dneva, ki je bil pred nami, še bolj pa vseh kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki jih ponuja največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške.
Najprej smo se ustavili ob vznožju Opičje gore ter občudovali urejen park. Pod strokovnim vodstvom smo se sprehajali med prav nič zadržanimi opicami, japonskimi makaki. Glavni namen parka je opicam japonskim makakom zagotoviti naravno okolje, v katerem se bodo lahko gibale kot v divjini. Ker so le-te v naravi precej ogrožene, je takšen park za ohranitev te vrste nadvse dobrodošel. Ko je bil rezervat ustanovljen, so iz Japonske pripeljali 40 makak, danes pa njihovo število že presega 140. Japonske makake so znane tudi pod imenom snežne opice in so zelo inteligentna vrsta opic. Ob sprehajanju skozi park, ki se razteza na štirih hektarjih, skupina ljudi opičjo pozornost hitro pritegne. Še posebej, ker vedo, da vodič v torbici prinaša dobrote v obliki jabolk in krompirja. V zameno za kakšen priboljšek so bile pripravljene pokazati tudi kakšen trik, v manjšem bazenčku pa so pokazale svoje plavalne sposobnosti.
Po krajšem prostem času za malico je sledil ogled gradu Landskron. Park Adlerarene na gradu vključuje manjši živalski vrt z ujedami, kjer smo občudovali mnogo vrst ptic od krokarjev, najrazličnejših sov pa vse do orlov. Vrhunec ogleda pa je bila vsekakor 45-minutna predstava, kjer smo doživeli ptice roparice, ki so svobodno letele po nebu. Predstavitev sposobnosti ptic roparic so bile dih jemajoče, saj so nekatere letele tik nad nami ali čisto mimo nas. Razgled z gradu je bil veličasten, razprostiral se je čez Beljak in Osojsko jezero ter segal vse do Karavank.
Nato smo se podali naprej proti Celovcu. V bližini Celovca se na hribu Jedvovca nahaja stolp Pyramidenkogel, ki je najvišji leseni razgledni stolp v Evropi in nudi čudovit razgled na Vrbsko jezero z okolico in je vsekakor največja turistična atrakcija Koroške. Na stolp so se nekateri povzpeli s sodobnim dvigalom, nekaj pa se nas je odločilo, da se povzpnemo peš, prehoditi smo morali kar 441 stopnic. Na vrhu so tri razgledne ploščadi, tako da je bilo za vse nas dovolj prostora. Seveda so se učenci najbolj veselili adrenalinskega spusta po toboganu, katerega steza se vije vzdolž stolpa. Tobogan je s svojimi 120 metri najdaljši tobogan v Evropi. Prav vsi učenci so se odločili za ta podvig, ki je trajal vsega skupaj 20 sekund. Uganete, s kakšno hitrostjo smo se spustili?
Na koncu smo se sprehodili še skozi trgovinico z darilci ter se navdušeni odpravili naprej. V Celovcu, ki leži ob turkizno modrem Vrbskem jezeru, smo se napotili čez mestno jedro ter si ogledali mestno hišo, gledališče, stolnico, Cityarkaden, deželno hišo, kjer smo lahko videli knežji kamen, znameniti zmajev vodnjak Lindwurmbrunnen in kip Marije Terezije … Občudovali smo 800 let staro mesto, ki velja za renesančni dragulj s svojimi odlično restavriranimi palačami, notranjimi dvorišči in trgi. Omenili smo tudi Mohorjevo družbo – založbo, ki se je v Celovcu od leta 1851 ukvarjala z izdajanjem knjig v slovenskem jeziku.
Po ogledu mesta smo imeli čas za kosilo. Ko smo se okrepčali, pa smo se sprehodili do Neuer Platza, kjer nam je zmaj, kamniti simbol mesta, povedal zgodbo o ustanovitvi mesta Celovec. Vzeli smo si malo časa za refleksijo, kaj vse smo ta dan videli in doživeli. Na Novem trgu smo tudi rešili učne liste, ki sem jih na začetku razdelila na avtobusu. Ko smo zaključevali z reševanjem, se je nad Celovcem pojavila nevihta z močnim vetrom, ki smo se ji zadnji trenutek izognili z vstopom na avtobus. Za učence sem še pripravila nagradni kviz, ki je zajel celotno strokovno ekskurzijo.
V večernih urah smo se vrnili utrujeni domov, pa vendarle polni novega znanja in vtisov iz te čudovite dogodivščine. Učenci so bili navdušeni in zadovoljni.
Mentorica: Nina Jakop
