V RAKOVEM ŠKOCJANU
V torek, 3. 10. 2017, smo učenci 8. razredov odšli v Rakov Škocjan. Avtobus nas je odložil pri hotelu Rakov Škocjan. Najprej smo šli po pešpoti do izvira reke Rak. Na poti smo izvedeli nekaj zanimivosti o Raku, okoliškem gozdu in o tem, kako po vsakem deževju reka zelo naraste ter kako rahlo kisla deževnica razjeda apnenec, kar je verjetno vzrok za nastanek velikega in malega naravnega mostu. Pot smo nato nadaljevali proti malemu naravnemu mostu in Zelškim jamam, ampak smo imeli prej še odmor in se srečali z 8. b razredom ter se spočili. Pot smo nadaljevali proti jamam in malemu naravnemu mostu po zelo strmi poti ter odšli v eno od jam, kjer smo se igrali igro, pri kateri smo vsi ugasnili svetilke, nekdo je igral netopirja in nekdo komarja ter sta se pogovarjala z bat-bat in bzz-bzz. Nato smo odšli po ozki poti nekaj centimetrov nad reko Rak do malega naravnega mostu, kjer nam je vodička povedala, da naj bi bila po legendi pod mastom nekdaj jama, v kateri naj bi živel zmaj, pa je nekoč neki pastir prišel v jamo ter zbudil zmaja, ki je bil tako jezen, da naj bi razbil jamo in ustvaril še nekaj vhodov vanjo in tudi mali naravni most. Potem smo šli še od zgoraj pogledat mali naravni most in se tudi sprehodili po njem. Po tem nas je avtobus peljal do velikega naravnega mostu, kjer smo za začetek odšli na most. Lahko smo odšli do roba (seveda za ograjo), tam pa nam je vodička razložila, kako je nastal in še nekaj zanimivosti, kot recimo: da so tkalci v nedeljo tkali v Tkalca jami, kjer reka Rak ponikne. Potem nas je peljala po mostu do ruševin cerkve, kjer nam je povedala, da je Rakov Škocjan dobil svoje ime po cerkvi sv. Kancijana, pri kateri ruševinah smo stali. Ko smo že skoraj končali, nas je vodička peljala še do vznožja reke Rak, da smo lahko videli veliki naravni most še od spodaj. Tam nam je še pokazala, do kje ponavadi reka naraste ter do kam je največ narasla. S tem pa je bil naš naravoslovni dan končan. Vsi smo stekli k avtobusu, ker smo se veselili, da bomo odšli domov po dolgem dopoldnevu. Z veseljem bi se vrnil tja, ampak samo s kolesom, da mi ne bi bilo treba ves čas stati.
Rene Ciuha Mrak, 8. a
