HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI …
V torek 27. septembra smo se učenci osmih razredov Osnovne šole Dobrova skupaj z učitelji odpravili na ekskurzijo po Avstrijski Koroški.
Pred šolo smo se zbrali že zelo zgodaj. Okoli pol osmih smo z avtobusom odšli na pot. Najprej smo se ustavili na Brdu, kjer smo pobrali našo vodičko. Že na poti smo izvedeli veliko novega o Koroški. Naslednji postanek je bil v Tržiču. Za prelazom Ljubelj je predor, kjer je tudi meja med Slovenijo in Avstrijo.
Najprej smo se odpeljali do gradu Ostrovica, kjer smo imeli malico. Grad se nahaja na 160 metrov visoki apnenčasti vzpetini in je že dolgo v lasti družine Khevenhüller. Leta 1994 je bil grad nominiran za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Značilnost gradu je 14 obrambnih vrat s petimi dvižnimi mostovi, ki so služili zaščiti pred turškimi vpadi. Gradu Turki nikoli niso uspeli osvojiti, prišli so le do četrtih vrat. Na grad je mogoče priti z vzpenjačo ali peš. Pot nam je vzela veliko časa, saj nam je vodička podrobno opisala značilnosti in zgodovino vseh obrambnih vrat ter zunanjosti gradu. Izvedeli smo tudi vsa posamezna imena vrat, njihove značilnosti in letnico gradnje. Na vrhu smo imeli krajši postanek. Z grajskim vodičem smo si ogledali muzej orožja, oklepe, portrete lastnikov gradu ter stare listine in zemljevide. V trgovini smo si lahko kupili spominke. Potem smo bili nekaj časa prosti in smo si lahko ogledali klet. Sledil je spust v dolino do avtobusa.
Pot smo nadaljevali do Gosposvetskega polja. 
Najprej smo si ogledali vojvodski prestol, kjer so ustoličevali koroške vojvode. Prestol je ograjen z ograjo, ima pa tudi stekleni pokrov. Zgrajen je iz dveh kamnitih stolov, ki si delita isto naslonjalo.
Na Gosposvetskem polju smo si ogledali tudi cerkev Gospe Svete. Sedanjo podobo je cerkev dobila v prvi polovici 15. stoletja. Zunanjost cerkve je bogato okrašena z reliefi in freskami ter celo s sončno uro v gotskem slogu.
Naslednji postanek smo imeli v Celovcu, kjer smo si v deželni hiši ogledali dvorano s 665 grbi, 
v kateri je razstavljen tudi knežji kamen. To je narobe obrnjen del jonskega stebra, na katerem so ustoličevali karantanske kneze.
Po odhodu iz deželne hiše smo nadaljevali ogled Celovca. Videli smo znano hišo pri zlati gosi. V bližini je tudi točka, na kateri so narisani grbi večih mest, med njimi tudi Ljubljane in Celovca.
Poleg nje stoji manjši kip možica s sodom, iz katerega teče voda. Po legendi naj bi ustvaril Vrbsko jezero. Na Novem trgu smo videli kip zmaja, ki je simbol mesta. Na koncu smo skupaj šli še v McDonald’s.
Potem smo si ogledali dve cerkvi ob Vrbskem jezeru. Za nas je bila pomembna cerkev ob jezeru, ali natančneje, manjša od dveh cerkva, ki stojita pri jezeru. V manjši cerkvi so bili napisani prvi zapisi v slovenskem jeziku. Pred večjo cerkvijo smo si ogledali pokopališče. Vrbsko jezero je največje jezero na Avstrijskem Koroškem. Na najdaljšem delu meri 16 km, na najširšem pa približno 1,5 km. Njegov obseg je 43 km.
Ko smo prišli nazaj do avtobusa, smo do konca rešili delovne liste. S tem se je naša ekskurzija končala. Domov smo prišli nekaj minut čez sedmo uro zvečer. Na ekskurziji smo se naučili veliko novega. Ogledali smo si veliko stvari, ki so povezane z našo preteklostjo.
Urban Laznik, 8. a razred
